Protiretrovirusna profilaksa HIV: priložnost v primarnem zdravstvu
Ukrepi za varnejšo spolnost (zlasti kondomi) so se po izbruhu epidemije aidsa izkazali kot uspešna zaščita. Toda na svetu je vsako leto še vedno okoli dva milijona novih okužb, zato obstaja potreba po novih možnostih za njihovo preprečevanje. Med ukrepi se uveljavlja protiretrovirusna predekspozicijska profilaksa, razmišljajo v reviji JAMA.
Preizkušanje kombinacij za zdravljenje plazmocitomov
V reviji Lancet Oncology so konec prejšnjega leta objavili raziskavo, v kateri so pri bolnikih z neodzivno obliko ali recidivom diseminiranega plazmocitoma primerjali kombinacijo karfilzomiba in deksametazona s kombinacijo bortezomiba in deksametazona. Prva kombinacija se je izkazala za statistično značilno boljšo, kar zadeva preživetje brez napredovanja bolezni. Raziskava še poteka, vendar ne vključujejo več novih preiskovancev.
Povezava med virusom zika in mikrocefalijo potrjena
Slovenski strokovnjaki so najbolj prepričljivo potrdili povezavo med okužbo z virusom zika v nosečnosti in mikrocefalijo pri plodu ter rezultate svojih dognanj objavili v ugledni medicinski reviji New England Journal of Medicine (NEJM).
Hematološka obolenja in spremembe v ustni votlini
Številna hematološka obolenja se lahko že v zelo zgodnji fazi pokažejo prav s spremembami v ustni votlini. Med temi ne moremo mimo krvavitev, okužb, celične infiltracije, bledice ustne sluznice, generalizirane atrofije jezičnih papil in bukalne sluznice, bolečinskih in pekočinskih senzacij zlasti na jeziku, rekurentnih aftoznih ulceracij, difuzne gingivalne hipertrofije, vnetij ustnih kotičkov, pojava glivičnih okužb s Candido albicans, petehij, ehimoz in krvavitev iz dlesni, ulceracij ustnega neba in tudi nekroz, piše dr. Sanja Lucija Pečnik, dr. dent. med.
Spremembe zakonodaje o obveznem cepljenju
Na ministrstvu za zdravje pripravljajo spremembe zakonodaje o cepljenju, pri čemer nameravajo spremeniti predvsem postopke za primere, ko starši ne želijo cepiti otrok. Cepljenje je po mnenju zdravnikov eden najučinkovitejših načinov preprečevanja nalezljivih bolezni, kljub temu pa precepljenost po obveznih programih upada. Še slabše je v programih neobveznih cepljenj.
Empagliflozin zmanjša tveganje za srčno popuščanje
Vodilni vzrok umrljivosti pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 so srčno-žilne bolezni, vključno s srčnim popuščanjem. Srčno popuščanje je pri teh bolnikih zelo pogosto, pojavi se pri vsakem petem bolniku v starosti nad 65 let. Poleg tega je napoved za te bolnike slaba, saj je povprečno preživetje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 in srčnim popuščanjem štiri leta.
Preprečevanje poslabšanj KOPB pozimi
Pozimi imajo bolniki s KOPB bistveno več poslabšanj kot v drugih letnih časih. Iz istega razloga tudi pogosteje pristanejo v bolnišnici. Vzroki za to so številni, vendar pa je med njimi nekaj takih, na katere lahko bolniki z razmeroma preprostimi ukrepi vplivajo sami.
Hipertenzijska zgodba se začne v endoteliju
Endotelijska disfunkcija je mehanizem, ki povezuje srčno-žilne (SŽ) dejavnike tveganja (hipertenzija, dislipidemija, kajenje, sladkorna bolezen) z aterosklerozo, nam je pojasnil prof. dr. Stefan Taddeij, dr. med., iz univerzitetne bolnišnice v Pisi.
Kombinirano protitrombotično zdravljenje: zakaj in kdaj je potrebno?
Na srečanju Uporabna kardiologija 2016 so vodilni slovenski strokovnjaki predavali in razpravljali o sodobnih dognanjih ter vsakodnevnih izzivih na področju kombiniranega protitrombotičnega (antikoagulacijskega in antiagregacijskega) zdravljenja. Ob koncu je dr. Nina Vene, dr. med., predstavila še pregled praktičnih priporočil za uvajanje kombiniranega protitrombotičnega zdravljenja in vodenje tako zdravljenih bolnikov.
Kako prepoznati znake luskavice
Luskavica je najbolj pogosta kožna bolezen, imata jo približno dva odstotka evropske populacije. Značilni zanjo so vnetna žarišča, plaki, tanke rdečkaste zadebelitve kože, posute s sivkastimi luskami, je na predavanju v organizaciji Slovenskega farmacevtskega društva povedal prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike v UKC Ljubljana.
Praktično o anemijah
V ambulantah na primarni ravni se zdravniki pogosto srečajo z bolniki, pri katerih laboratorijski testi kažejo na anemijo. Večkrat gre za sideropenično anemijo, ki je posledica povečanih izgub ob močnih menstruacijah ali nezadostnega vnosa železa s hrano, vendar pa so vzroki za anemijo včasih tudi drugje. V tem prispevku bomo na izmišljenih praktičnih primerih osvetlili nekatere med njimi.
Vedno bolj agresivno nad krvne bolezni
Na zadnjem srečanju ameriškega združenja hematologov (ASH) so bile objavljene številne novice o raziskavah s področja genskih terapij in podpornih terapij pri krvnih boleznih ter seveda o novih zdravilih na hematološkem področju. Na kratko objavljamo manjši del novic.
Nova zdravila za zdravljenje ITP
V Sloveniji za zdravljenje primarne imunske trombocitopenije (ITP) že pet let uporabljamo dva agonista trombopoetinskih receptorjev (TPO-RA). Zdravili sta učinkoviti in varni, izziv pa ostajata dolgotrajnost in visoka cena zdravljenja, piše Barbara Skopec, dr. med., s Kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana.
Zdravljenje KML
Zadnjih nekaj let zdravljenje kronične mieloične levkemije (KML) tako zelo napreduje, da so nove smernice ob izidu že skoraj zastarele. Bolniki, ki jih odkrijemo in zdravimo v začetnem, kroničnem obdobju bolezni, lahko pričakujejo enako preživetje kot njihovi zdravi vrstniki, piše doc. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., s Kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana.
Presaditve krvotvornih matičnih celic pri otrocih
V Sloveniji opravimo letno 11 do 13 zdravljenj s presaditvijo krvotvornih matičnih celic pri pediatrični populaciji, imamo pa tudi možnost uporabe mezenhimskih matičnih celic pri zdravljenju trdovratne bolezni presadka proti gostitelju, nam je povedal asist. dr. Vladan Rajić, dr. med.
Nova orožja v boju s KLL
Nove kombinacije zdravil za kronično limfocitno levkemijo (KLL) in razvoj novih malih molekul dajejo upanje, da bo v prihodnje nekatere bolnike mogoče tudi pozdravili, piše Matevž Škerget, dr. med., s Kliničnega oddelka zahematologijo v ljubljanskem UKC.
Diseminirani plazmocitom – cena napredka
Povprečno preživetje bolnikov z razsejanim plazmocitomom se približuje sedmim letom, medtem ko so bolniki, zdravljeni pred 15, 20 leti, živeli v povprečju manj kot tri leta. Izjemen napredek je posledica učinkovitejših novih zdravil, ki pa zaradi ultra visokih cen zadnja leta zdravstvenemu sistemu povzročajo precej skrbi.
Odkrivanje sladkorne bolezni v nosečnosti
Sladkorna bolezen je najpogostejša kronična bolezen, ki se lahko pojavi v nosečnosti. Motnja v metabolizmu glukoze se pokaže v petih do desetih odstotkih nosečnosti, piše dr. Marjeta Tomažič, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana.
Aktualna revija
