Biološka zdravila in cepljenje
Pri prejemnikih bioloških zdravil, so priporočila glede cepljenja podobna kot za vse imunsko oslabljene bolnike. Nataša Smrekar, dr. med.,s KO za gastroenterologijo v UKC Ljubljana, svetuje, da družinski zdravniki bolnike spodbujajo k cepljenju in jih ozavestijo, da so neživa cepiva varna.
Zdravljenje HCV ne bo nujno samo v rokah specialistov
V zadnjih letih je zdravljenje hepatitisa C izjemno napredovalo. Zaradi skrajšanja časa zdravljenja, poenostavitve režimov in manj neželenih učinkov smo na EASL 2016 veliko slišali o ideji, da zdravljenje HCV v prihodnosti ne bi bilo nujno v domeni specialistov.
Ciljne vrednosti krvnega tlaka se (še?) ne nižajo
Raziskava SPRINT je spodbudila razpravo, ali je smiselno ciljne vrednosti krvnega tlaka znižati na 120/80 milimetrov živega srebra. Asist. Andrej Erhartič, dr. med., s KO za hipertenzijo UKC Ljubljana opozarja, da moramo njene rezultate jemati z zadržkom.
Sezone respiratornih okužb še ni konec
Letošnja sezona okužb dihal traja nenavadno dolgo, ugotavlja prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med. Spomladi se običajno sezona že končuje, a letos so respiratorni sincicijski virusi še kar dejavni. Na to moramo biti pozorni še posebno pri najmlajših otrocih in pri starejših.
Pri bioloških zdravilih so prvi izziv okužbe
Na letošnjem srečanju IMID, ki je v organizaciji Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije potekalo v Mariboru – se je izkazalo, da so okužbe še vedno prvi izziv, s katerimi se v svojih ambulantah, ko gre za bolnike na bioloških zdravilih, srečujejo splošni zdravniki.
Literarno spogledovanje
Rubrika Literarno spogledovanje je novost, ki bo bralce s predlogi za branje in zanimivimi bralnimi odkritji nagovarjala, naj se ugnezdijo v fotelju, iztegnejo noge, objamejo knjigo in si privoščijo tisto, kar v današnjem tempu življenja najpogosteje pogrešamo: sprostitev in čas, ukraden povsem in samo za nas.
ADHERENCA – člen do uspešnega zdravljenja
Ko bolnik bolezen zanika, zdravljenja ne bo sprejel. In če ne razume bolezni, verjetno ne bo razumel niti tega, zakaj bi jemal zdravila. Še celo takrat, ko bolnik ve, da je bolan in kaj to pomeni, ni vedno samoumevno, da bo sledil zdravnikovim navodilom.
Tehnologija zaznavanja svetlobe uporabna za oceno bolečine pri novorojenčkih
Še pred nekaj desetletji so mislili, da novorojenčki zaradi nerazvitosti živčnega sistema ne čutijo bolečine. Slovenski raziskovalci smo poskusili ugotoviti, ali si lahko v klinični praksi pri oceni zaznavanja bolečine pri novorojenčkih pomagamo s tehnologijo zaznavanja svetlobe valovnih dolžin blizu infrardečega spektra.
Peroralna uporaba fluorokinolonov in resne motnje srčnega ritma
Antibiotiki iz skupine fluorokinolonov so v široki rabi, na primer za zdravljenje febrilnih okužb sečil in okužb spodnjih dihal. Bolniki jih na splošno dobro prenašajo, a med možnimi resnimi neželenimi učinki teh zdravil navajajo podaljšanje intervala QT. Zaradi redkosti pojava povezava ni jasna, pri praktični presoji o varnosti fluorokinolonov pa lahko pomaga raziskava, nedavno objavljena v reviji BMJ.
Protiretrovirusna profilaksa HIV: priložnost v primarnem zdravstvu
Ukrepi za varnejšo spolnost (zlasti kondomi) so se po izbruhu epidemije aidsa izkazali kot uspešna zaščita. Toda na svetu je vsako leto še vedno okoli dva milijona novih okužb, zato obstaja potreba po novih možnostih za njihovo preprečevanje. Med ukrepi se uveljavlja protiretrovirusna predekspozicijska profilaksa, razmišljajo v reviji JAMA.
Preizkušanje kombinacij za zdravljenje plazmocitomov
V reviji Lancet Oncology so konec prejšnjega leta objavili raziskavo, v kateri so pri bolnikih z neodzivno obliko ali recidivom diseminiranega plazmocitoma primerjali kombinacijo karfilzomiba in deksametazona s kombinacijo bortezomiba in deksametazona. Prva kombinacija se je izkazala za statistično značilno boljšo, kar zadeva preživetje brez napredovanja bolezni. Raziskava še poteka, vendar ne vključujejo več novih preiskovancev.
Povezava med virusom zika in mikrocefalijo potrjena
Slovenski strokovnjaki so najbolj prepričljivo potrdili povezavo med okužbo z virusom zika v nosečnosti in mikrocefalijo pri plodu ter rezultate svojih dognanj objavili v ugledni medicinski reviji New England Journal of Medicine (NEJM).
Hematološka obolenja in spremembe v ustni votlini
Številna hematološka obolenja se lahko že v zelo zgodnji fazi pokažejo prav s spremembami v ustni votlini. Med temi ne moremo mimo krvavitev, okužb, celične infiltracije, bledice ustne sluznice, generalizirane atrofije jezičnih papil in bukalne sluznice, bolečinskih in pekočinskih senzacij zlasti na jeziku, rekurentnih aftoznih ulceracij, difuzne gingivalne hipertrofije, vnetij ustnih kotičkov, pojava glivičnih okužb s Candido albicans, petehij, ehimoz in krvavitev iz dlesni, ulceracij ustnega neba in tudi nekroz, piše dr. Sanja Lucija Pečnik, dr. dent. med.
Spremembe zakonodaje o obveznem cepljenju
Na ministrstvu za zdravje pripravljajo spremembe zakonodaje o cepljenju, pri čemer nameravajo spremeniti predvsem postopke za primere, ko starši ne želijo cepiti otrok. Cepljenje je po mnenju zdravnikov eden najučinkovitejših načinov preprečevanja nalezljivih bolezni, kljub temu pa precepljenost po obveznih programih upada. Še slabše je v programih neobveznih cepljenj.
Aktualna revija
