Kako prepoznati, preprečiti in zdraviti periferno diabetično nevropatijo?
Diabetična nevropatija sodi med najpogostejše pozne zaplete sladkorne bolezni. Ocenjujejo, da je njena prevalenca med 25 in 35 odstotki. Zagotovo lahko rečemo, da ima polovica starejših bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 pomembno izgubo občutljivosti. Diagnoze pa ne moremo postaviti brez natančnega kliničnega pregleda spodnjih okončin.
Praktični napotki pri zdravljenju nevropatske bolečine
Zdravljenje nevropatske bolečine je zahtevno in pogosto manj uspešno od zdravljenja nociceptivne bolečine, zato je bolnik pogosto zadovoljen že z zgolj 30- ali 50-odstotnim izboljšanjem. V različnih priporočilih za zdravljenje nevropatske bolečine paracetamol in nesteroidni antirevmatiki ne zasedajo vidnejšega mesta, pa tudi opiati morda niso zdravilo prvega izbora.
Biološka zdravila in cepljenje
Pri prejemnikih bioloških zdravil, so priporočila glede cepljenja podobna kot za vse imunsko oslabljene bolnike. Nataša Smrekar, dr. med.,s KO za gastroenterologijo v UKC Ljubljana, svetuje, da družinski zdravniki bolnike spodbujajo k cepljenju in jih ozavestijo, da so neživa cepiva varna.
Zdravljenje HCV ne bo nujno samo v rokah specialistov
V zadnjih letih je zdravljenje hepatitisa C izjemno napredovalo. Zaradi skrajšanja časa zdravljenja, poenostavitve režimov in manj neželenih učinkov smo na EASL 2016 veliko slišali o ideji, da zdravljenje HCV v prihodnosti ne bi bilo nujno v domeni specialistov.
Ciljne vrednosti krvnega tlaka se (še?) ne nižajo
Raziskava SPRINT je spodbudila razpravo, ali je smiselno ciljne vrednosti krvnega tlaka znižati na 120/80 milimetrov živega srebra. Asist. Andrej Erhartič, dr. med., s KO za hipertenzijo UKC Ljubljana opozarja, da moramo njene rezultate jemati z zadržkom.
Sezone respiratornih okužb še ni konec
Letošnja sezona okužb dihal traja nenavadno dolgo, ugotavlja prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med. Spomladi se običajno sezona že končuje, a letos so respiratorni sincicijski virusi še kar dejavni. Na to moramo biti pozorni še posebno pri najmlajših otrocih in pri starejših.
Pri bioloških zdravilih so prvi izziv okužbe
Na letošnjem srečanju IMID, ki je v organizaciji Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije potekalo v Mariboru – se je izkazalo, da so okužbe še vedno prvi izziv, s katerimi se v svojih ambulantah, ko gre za bolnike na bioloških zdravilih, srečujejo splošni zdravniki.
Literarno spogledovanje
Rubrika Literarno spogledovanje je novost, ki bo bralce s predlogi za branje in zanimivimi bralnimi odkritji nagovarjala, naj se ugnezdijo v fotelju, iztegnejo noge, objamejo knjigo in si privoščijo tisto, kar v današnjem tempu življenja najpogosteje pogrešamo: sprostitev in čas, ukraden povsem in samo za nas.
ADHERENCA – člen do uspešnega zdravljenja
Ko bolnik bolezen zanika, zdravljenja ne bo sprejel. In če ne razume bolezni, verjetno ne bo razumel niti tega, zakaj bi jemal zdravila. Še celo takrat, ko bolnik ve, da je bolan in kaj to pomeni, ni vedno samoumevno, da bo sledil zdravnikovim navodilom.
Tehnologija zaznavanja svetlobe uporabna za oceno bolečine pri novorojenčkih
Še pred nekaj desetletji so mislili, da novorojenčki zaradi nerazvitosti živčnega sistema ne čutijo bolečine. Slovenski raziskovalci smo poskusili ugotoviti, ali si lahko v klinični praksi pri oceni zaznavanja bolečine pri novorojenčkih pomagamo s tehnologijo zaznavanja svetlobe valovnih dolžin blizu infrardečega spektra.
Peroralna uporaba fluorokinolonov in resne motnje srčnega ritma
Antibiotiki iz skupine fluorokinolonov so v široki rabi, na primer za zdravljenje febrilnih okužb sečil in okužb spodnjih dihal. Bolniki jih na splošno dobro prenašajo, a med možnimi resnimi neželenimi učinki teh zdravil navajajo podaljšanje intervala QT. Zaradi redkosti pojava povezava ni jasna, pri praktični presoji o varnosti fluorokinolonov pa lahko pomaga raziskava, nedavno objavljena v reviji BMJ.