Dvojna bronhodilatacija – da ali ne?
Zelo jasnega odgovora na vprašanje v naslovu po mnenju hrvaškega pulmologa prof. dr. Nevena Tudorića, dr. med., iz zagrebške bolnišnice Dubrava še nimamo, čeprav rezultati študij kažejo, da s kombinacijami dosegamo močnejšo bronhodilatacijo kot z monoterapijo. Ali je to dovolj, da bolnik zazna klinično pomembno izboljšanje?
Cenejša zdravila lahko dobi več bolnikov
S prihodom podobnih bioloških zdravil na trg se je vzporedno s številnimi dilemami o njihovi zamenljivosti odprlo tudi vprašanje, ali lahko s cenovno ugodnejšimi zdravili tako zdravljenje omogočimo večjemu številu bolnikov kot doslej. Tudi o tem so razpravljali na letošnjem kongresu o farmakoekonomskih raziskavah in izidih na Bledu.
Spoznaj junaka
Roman Pongrac ima hudo obliko hemofilije A, a imate več možnosti, da ga pri njegovih 48 letih srečate na kolesu na kakšnem gorskem prelazu kot udobno zleknjenega na kavici v baru. »Nikoli nisem mogel biti pri miru,« pravi slovenski reprezentant na paraolimpijskih igrah v Londonu leta 2012.
Telesna vadba in rak prostate
Pogosto pozabljamo, da lahko z aktivno udeležbo pri zdravljenju, na primer redno telesno dejavnostjo in vadbo, pomembno pripomoremo k podaljšanju in izboljšanju življenja bolnikov z metastatskim proti kastraciji odpornim rakom prostate, piše mag. Tomaž Milanez, dr. med., z Onkološkega inštituta v Ljubljani.
Nižja cena zdravil ne pomeni večje dostopnosti
Raziskovalci so primerjali cene onkoloških zdravil v razvitih in nerazvitih državah in potem te številke primerjali še z bruto domačim proizvodom (BDP) na prebivalca. Bistveno nižje cene v manj razvitih državah ne pomenijo tudi, da si njihovi prebivalci ta zdravila lahko privoščijo.
Stereotaktično obsevanje tudi pri pljučnem raku
Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani uvedli novo tehniko obsevanja pljučnih tumorjev, imenovano stereotaktično obsevanje (v tujini se uporabljajo kratice SBRT – stereotactic body radiotherapy oziroma SABR – stereotactic ablative body radiotherapy), pišeta asist. dr. Martina Vrankar, dr. med. in asist. dr. Karmen Stanič, dr. med.
Multipla skleroza pri nosečnicah
Multipla skleroza razmeroma pogosto prizadene prav ženske v rodnem obdobju. Še pred nekaj desetletji so zdravniki bolnicam nosečnost praviloma odsvetovali, danes pa je stališče stroke drugačno in se številne bolnice odločajo za zanositev, nam je pojasnila asist. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., z Nevrološke klinike v Ljubljani.
SGLT2 za zaščito ledvic?
Ob ugotovitvah, da zdravljenje sladkornih bolnikov z zaviralcem natrijevega glukoznega kotransporterja (SGLT2) empagliflozinom ugodno vpliva na delovanje njihovih ledvic, so se med drugim začele razprave o tem, ali lahko tako ledvice ščitimo tudi dolgotrajno.
Stabilna angina pektoris: revaskularizacija ali zdravila?
Pri katerih bolnikih s stabilno angino pektoris je smiselno z invazivnimi posegi ponovno vzpostaviti zadosten krvni pretok skozi koronarne arterije, katere bolnike pa je bolj smotrno zdraviti samo z zdravili, se je vprašal doc. dr. Miha Čerček, dr. med., z Interne klinike v UKC Ljubljana.
Mikrovaskularna angina pektoris: slaba novica ob normalnem izvidu koronarografije
Pri bolnikih z značilnimi simptomi angine pektoris in normalnim izvidom koronarografije, je treba pomisliti na mikrovaskularno angino pektoris, pri kateri je najprej prizadeto samo delovanje drobnih arterij in arteriol, pojasnjuje asist. Marko Gričar, dr. med., s Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike v UKC Ljubljana.
Posledice neprepoznane sladkorne bolezni pri bolnikih z infarktom
Navajeni smo razmišljati, da so bolniki s sladkorno boleznijo izpostavljeni povečanemu tveganju za akutni miokardni infarkt in druge srčno-žilne bolezni. Veliko manj pogosto pa razmišljamo o drugem dejstvu, namreč da imajo bolniki z akutnim koronarnim sindromom večje tveganje za sladkorno bolezen.
Paradoks telesne aktivnosti
Prof. dr. Mateja Podbregarja, dr. med., s Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino na UKC Ljubljana smo vprašali, ali lahko ugotovitev o tem, da pri dolgotrajnih in zelo intenzivnih telesnih obremenitvah prihaja do remodelacije miokarda, že uporabimo v klinični praksi.
Kako prepoznati, preprečiti in zdraviti periferno diabetično nevropatijo?
Diabetična nevropatija sodi med najpogostejše pozne zaplete sladkorne bolezni. Ocenjujejo, da je njena prevalenca med 25 in 35 odstotki. Zagotovo lahko rečemo, da ima polovica starejših bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 pomembno izgubo občutljivosti. Diagnoze pa ne moremo postaviti brez natančnega kliničnega pregleda spodnjih okončin.
Praktični napotki pri zdravljenju nevropatske bolečine
Zdravljenje nevropatske bolečine je zahtevno in pogosto manj uspešno od zdravljenja nociceptivne bolečine, zato je bolnik pogosto zadovoljen že z zgolj 30- ali 50-odstotnim izboljšanjem. V različnih priporočilih za zdravljenje nevropatske bolečine paracetamol in nesteroidni antirevmatiki ne zasedajo vidnejšega mesta, pa tudi opiati morda niso zdravilo prvega izbora.
Aktualna revija
