Klinična pot bolnika z IgAN
Kako poteka obravnava bolnika s sumom na IgA-nefropatijo (IgAN) v ambulanti družinske medicine (ADM)? Kakšna je klinična pot bolnika od napotitve k nefrologu? Algoritma obravnave v ADM in na specialistični ravni je pripravila dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
IgA-nefropatija največkrat odkrita naključno
Kdaj pomisliti na IgA-nefropatijo, ki lahko poteka brez kliničnih simptomov, in kakšna je pot do diagnoze? Zakaj je pri njenem zdravljenju ključno sodelovanje bolnika? Zdravil, ki bi bolezen lahko pozdravila, nimamo, na voljo pa so zdravila, ki dokazano upočasnijo napredovanje bolezni.
Kdo se boji sprememb?
Pomemben delež bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo glede na raziskave ne prejema kontinuiranega zdravljenja, četudi je to zelo učinkovito. Izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana kot pomembna razloga za zapoznelo ali celo prepozno odločitev navaja bolnikov strah in negotovost. Kaj povedati bolnikom, ko se terapevtsko okno za medikamentozno zdravljenje začne zoževati, in kdaj načeti ta pogovor?
Kakovost življenja po raku ne sme biti odvisna od sreče
Na nedavnem dogodku Življenje z rakom so ključni deležniki in strokovnjaki iskali odgovore na izzive, s katerimi se se srečujejo bolniki z rakom v Sloveniji. Posvetili so se precej neurejenemu področju – reintegraciji v poklicno življenje po zaključku zdravljenja. Kakšne so možne rešitve za vzpostavitev sistemsko urejeno poklicne rehabilitacije?
Zadržanosti do PBZ je konec
Izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm., predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, poudarja, da glede na razpoložljive podatke učinkovitost in varnost podobnih bioloških zdravil (PBZ) stojita na trdnih znanstvenih temeljih. Kako torej poteka njihovo vrednotenje?
Stebri zdravljenja alergijskega rinitsa
O napotovanju k alergologu pri bolnikih z alergijskim rinitisom in izbiri primernih bolnikov za imunoterapijo smo se pogovarjali s prof. dr. Mitjo Košnikom, dr. med., v. svet., spec. interne medicine, pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik. Kot poudarja, je treba več pozornosti nameniti bolnikom, ki lokalnih nosnih glukokortikoidov ne uporabljajo pravilno.
Vse več bolnikov potrebuje napredno zdravljenje
Pomembno je, da ulceroznega kolitisa (UK) ne podcenjujemo, ko ga primerjamo s Crohnovo boleznijo, in da bolnikom z UK pravočasno uvedemo napredno zdravljenje. Dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, opozarja na odvečne zadržke pri predpisovanju bioloških zdravil in malih molekul tej skupini bolnikov.
Vpliv soli v prehrani na znižanje krvnega tlaka
Rezultati raziskave, objavljene v reviji JAMA, so potrdili pomen manj slane prehrane za zdravljenje arterijske hipertenzije. Učinek takšnega ukrepa na krvni tlak je bil primerljiv z učinkom večine antihipertenzivnih zdravil.
Alergenski pripravki za podjezično imunoterapijo
V sodelovanju s Tino Morgan, mag. farm., in prof. dr. Mitjo Košnikom, dr. med., je nastala pregledna tabela, kjer so navedeni različni alergenski pripravki za podjezično imunoterapijo. V tabeli smo vključili tudi informacije o tem, katere alergene vsebujejo in navodila za odmerjanje.
Cepljenje proti herpesu zostru
V Sloveniji imamo na voljo dve cepivi, namenjeni preprečevanju herpesa zostra in z njim povezane postherpetične nevralgije. V preglednici, ki je nastala v sodelovanju z NIJZ, je med drugim navedeno komu se posamezno cepivo priporoča, komu cepljenje krije ZZZS in kako dolgo posamezno cepivo nudi zaščito pred okužbo.
Večja previdnost pri zdravljenju cistitisa?
Predstavljamo nedavno objavljene rezultate prospektivne raziskave regionalnih laboratorijev Centra za medicinsko mikrobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), v kateri so proučevali pojavnost in občutljivost povzročiteljev akutnega nezapletenega cistitisa (ANC) pri nas. Bi lahko zbrani podatki vplivali na spremembo nacionalnih priporočil za zdravljenje?
Kdaj pomislimo na odpredpisovanje zdravil?
Možnost deeskalacije zdravljenja pri bolnikih s komorbidnostmi je aktualna in pereča tema. Pri katerih bolnikih naj pomislimo na odpredpisovanje zdravil in katera zdravila je smiselno odpredpisovati? Zakaj pri tem sledimo trem fazam in kako spremljamo bolnika po opustitvi zdravil? Razlaga Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm. iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Učinki zdravljenja MS že vidni v populaciji
Po podatkih švedskega registra se število bolnikov s sekundarno napredujočo multiplo sklerozo (MS) zmanjšuje, kar lahko pripišemo zgodnjemu in odločnemu zdravljenju z visoko učinkovitimi zdravili. Jožef Magdič, dr. med., spec. nevrologije iz UKC Maribor, je povzel še nekaj drugih novic pri obravnavi MS. Med njimi sta strategija zdravljenja nosečnic in doječih mater ter zgodnejša prepoznava tihega napredovanja nevrološke prizadetosti.
Umrljivost žensk z obporodno depresijo
Obporodna depresija je povezana s povečanim tveganjem za smrt iz kateregakoli vzroka, so ugotovili avtorji populacijske raziskave, ki je temeljila na podatkih iz švedskih nacionalnih registrov. Njihovi izsledki so bili objavljeni v reviji BMJ.
Nove smernice: spremembe v zdravljenju DVCBL
Januarja je Onkološki inštitut Ljubljana izdal nova priporočila za obravnavo bolnikov z malignimi limfomi. Povzemamo sveže podatke o incidenci bolezni in predstavljamo novosti pri zdravljenju najpogostejšega ne-Hodgkinovega limfoma – difuznega velikoceličnega limfoma B (DVCBL).
Aktualna revija
