Ustno zdravje je bistven del splošnega zdravja
Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje ustno zdravje kot pomemben sestavni del splošnega zdravja, celo več, kot nujno potreben element za blagostanje populacije, zato pri sodobni definiciji ustnega zdravja poleg odsotnosti bolezni postavlja v ospredje z ustno votlino povezano kakovost življenja.
Pljučni rak pri ženskah – je kako drugačen?
Ali obstajajo dejavniki tveganja za nastanek pljučnega raka, značilni samo za ženske? So tumorji pri ženskah tako drugačni kot pri moških, da bi lahko celo govorili o posebni, ženski tumorski entiteti? To je le nekaj tem, ki so jih obravnavali pri Evropskem respiratornem združenju (ERS).
Izboljšanje zdravljenja po obratu antikoagulacije
Na Evropskem kongresu o možganski kapi (ESOC), ki se je odvijal maja v Lyonu (Francija), sem v sklopu simpozija o preventivi možganske kapi in atrijski fibrilaciji predavala o uporabi antidotov za neposredna peroralna antikoagulacijska zdravila (NOAK) in izboljšanju zdravljenja teh bolnikov.
Kaj prispeva letošnja novost
V zadnjem desetletju smo bili priča bliskovitemu razvoju novih terapevtskih možnosti, s katerimi učinkovito zmanjšujemo aktivnost multiple skleroze ter posledično napredovanje nevrološke prizadetosti in pojavljanje invalidnosti. Asist. dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., s KO za bolezni živčevja UKC Ljubljana je predstavil, kako se v obstoječ terapevtski nabor umešča novo peroralno zdravilo.
Antikoagulacijsko zdravljenje pri starostnikih
Novi peroralni antikoagulanti (NOAK) so pri zdravljenju starostnikov z atrijsko fibrilacijo (AF) ali zgodovino venskega trombemboličnega dogodka prinesli pomemben preskok, je poudaril specializant kardiologije in vaskularne medicine Tadej Završnik, dr. med., iz UKC Maribor. Kako pretehtati tveganja in koristi pri tej populaciji bolnikov?
Pri nepovezanih simptomih pomislimo na depresijo
Tema depresije je v času epidemije zelo pomembna. »Ti bolniki do zdaj niso prihajali k nam oziroma jih nismo prepoznavali, ker smo reševali njihove druge težave,« je na 21. Kokaljevih dnevih opozorila specialistka družinske medicine Ana Žvižej Cvetić, dr. med.
Slovenski bolniki s težko astmo
Za težko astmo je značilno, da je zelo težko doseči nadzor nad boleznijo kljub intenzivnemu zdravljenju. Zato sta prepoznavanje bolnikov s tako obliko bolezni, ki so kandidati za zdravljenje z biološkimi zdravili, in njihova napotitev v specializirane ambulante na terciarnem nivoju, kjer se ti bolniki obravnavajo, ključnega pomena.
Kdaj pomisliti na policitemijo vero?
Pri nastanku policitemije vere (PV), ki sodi med kronične mieloproliferativne novotvorbe, ima ključno vlogo genetska sprememba matičnih celic, usmerjenih v mielopoezo. Več kot 90 % bolnikov ima ob tem mutacijo JAK2. Kdaj pomisliti na to bolezen in kakšno zdravljenje je pri nas na voljo, je razložila spec. interne medicine in hematologije prim. Nataša Fikfak, dr. med.
Novosti o genskem zdravljenju hemofilije A
Hemofilija A (HA) je motnja koagulacije, ki jo povzroča mutacija strjevalnega faktorja VIII (FVIll), antihemofilnega globulina, in pomeni 80 % vseh primerov hemofilije. HA danes uspešno zdravimo profilaktično, predvsem z rekombinantnimi FVIII, proučujejo pa se tudi genske terapije.
Rezistentna depresija kmalu bolj obvladljiva
»Veselimo se novih pristopov, ki prinašajo boljše in hitrejše okrevanje bolnikov s težjim potekom depresije,« je ob pričakovani razvrstitvi esketamina povedala spec. psihiatrije dr. Anja Plemenitaš Ilješ, dr. med., z Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor.
Antibiotiki v zobozdravstveni ambulanti
»Podatki za leto 2016 kažejo, da zobozdravniki predpišejo 6 % vseh antibiotikov oziroma 31 receptov na tisoč prebivalcev na dan, današnje stanje pa je podobno,« je na seminarju Nujna stanja v zobozdravstveni ambulanti orisala razmere specialistka infektologije prof. dr. Bojana Beović, dr. med., iz UKC Ljubljana. Antibiotiki so zelo učinkovita zdravila, a seveda povzročajo, da se mikroorganizmi prilagajajo ...
Obeta se izboljšanje odzivnosti na zdravljenje
Kako preprečiti škodljive učinke bolezni in se hkrati izogniti neželenim in nevarnim sopojavom, povezanim s predpisanimi zdravili? Kako ukrepati ob slabi odzivnosti ali celo neodzivnosti na zdravljenje? Ta vprašanja so glavni izzivi obravnave ledvične anemije. Spec. nefrologije izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., je optimistična v pričakovanju, da bi lahko nove terapevtske možnosti prinesle nekaj odgovorov.
Genotipi in haplotipi pri koronarni arterijski bolezni
Koncentracija lipoproteina (a) – Lp(a) – je neodvisni dejavnik tveganja za nastanek koronarne bolezni (KB). Z Lp(a) in KB so povezani dva polimorfizma posameznega nukleotida (SNPs; rs10455872 in rs3798220) in število ponovitev KIV-2 pri kodiranju gena Lp(a) (LPA).
Aktualna revija
