Preventivna ablacija pred vstavitvijo ICD-defibrilatorja
Slovenska ekipa raziskovalcev je ugotovila, da preventivna ablacija ishemičnega substrata pri bolnikih, ki imajo indikacijo za vstavitev implantabilnega kardioverterskega defibrilatorja (ICD) v okviru preventive nenadne srčne smrti, zmanjša število ustreznih proženj naprave in število sprejemov v bolnišnico, ki so povezani s prekatnimi motnjami ritma.
Kakovost življenja po raku ne sme biti odvisna od sreče
Na nedavnem dogodku Življenje z rakom so ključni deležniki in strokovnjaki iskali odgovore na izzive, s katerimi se se srečujejo bolniki z rakom v Sloveniji. Posvetili so se precej neurejenemu področju – reintegraciji v poklicno življenje po zaključku zdravljenja. Kakšne so možne rešitve za vzpostavitev sistemsko urejeno poklicne rehabilitacije?
Skrb vzbujajoča rast primerov RDČD pri mladih bolnikih
V primerjavi s starejšimi bolniki raka debelega črevesa in danke (RDČD) pri mlajših pogosteje diagnosticiramo v napredovalih stadijih, agresivna biologija tumorja pa prispeva k slabšemu preživetju. V sodelovanju z Urško Kogovšek, dr. med., spec. kirurgije s KO za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana, smo pripravili kviz, ki usmerja k zgodnejšim diagnozam.
V Sloveniji smo lahko napredka še posebej veseli
Kirurgi onkologi pozdravljajo trend deeskalacije kirurškega zdravljenja regionalno napredovalega kožnega melanoma, ki izpodriva preživete paradigme. Ob nezavidljivi slovenski incidenci kožnega melanoma, kjer še ne zaznavamo vseh želenih učinkov preventive, je napredek sistemske terapije pomembna novica za vse, poudarja doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Drug brez drugega ne moremo
»Trenutno so odnosi na delu tudi zaradi epidemiološke situacije dodatno skrhani. Veliko lepše in bolj produktivno bi lahko delali, če bi se vsi trudili stopiti skupaj,« je prepričana specializantka žilne kirurgije Ana Marija Ledinšek, dr. med., iz SB Celje.
Dovolj hitra napotitev bolnika v proktološko kirurško ambulanto
Od lani je na voljo napredna možnost zdravljenja kompleksnih perianalnih fistul, ki ga krije ZZZS, izvajajo ga le v UKC Ljubljana. Gre za zdravljenje z mezenhimskimi matičnimi celicami. Kaj prinaša v klinično prakso, pojasnjuje spec. abdominalne kirurgije doc. dr. Gregor Norčič, dr. med., s KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana.
O najbolj agresivnem fenotipu Crohnove bolezni
Perianalne fistule se pojavljajo pri eni od treh oblik Crohnove bolezni. Kako se postavi diagnoza, kako vodi bolnika in kakšna je njegova pot v nadaljnji obravnavi, pojasnjuje specialistka gastroeneterologije dr. Nataša Smrekar, dr. med., s KO za gastroenterologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Kriteriji za zdravljenje perianalne Crohnove bolezni z alogenimi matičnimi celicami
Učinkovitost in varnost zdravljenja z alogenimi mezenhimskimi matičnimi celicami je dokazana s kliničnimi študijami. Od leta 2019 je to zdravljenje uvrščeno v smernice evropskega združenja ECCO (European Crohn´s and Colitis Organisation). V Sloveniji ga lahko odobri konzilij z UKC Ljubljana, ki je za zdaj edini center v Sloveniji, kjer izvajajo zdravljenje perianalnih fistul z alogenimi matičnimi celicami.
Odpravljajo bolečino in pospešujejo okrevanje
Zdravila proti bolečinam ne vplivajo samo na zaznavo bolečine, temveč še na marsikaj drugega, saj ne odpravljajo le bolečine, ampak nam omogočajo kakovostnejše in krajše okrevanje, poudarja asist. Žiga Kovačič, dr. dent. med., specialist maksilofacialne kirurgije, z UKC Ljubljana.
Za preprečevanje zarastlin
Pogoste neželene posledice abdominalnih kirurških postopkov so zarastline, ki se začnejo oblikovati že v treh urah po operaciji. Priporočila strokovnega sveta za ginekologijo (ANGEL) predlagajo, da kirurgi sprejmejo rutinsko strategijo za zmanjšanje zarastlin vsaj za bolnice, ki so imele operacijo z velikim tveganjem.
Dva stebra zdravljenja hidradenitisa suppurativa
Kljub napredku v obravnavi hidradenitisa suppurativa (HS) se kirurškemu zdravljenju težko povsem izognemo. Kot ugotavlja Urša Kogovšek, dr. med., s Kirurške klinike UKC Ljubljana, pa so smernice za kirurško zdravljenje vse konzervativnejše. »Zdravila so osnova, kirurgija le dopolnilo.«
Resorpcija kosti ob zobnih vsadkih bolnikov po obsevanju
Kirurški poseg in obsevanje zaradi raka v ustni votlini povzročita tudi izgubo zob. Miha Kočar, dr. dent. med., z oddelka z maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana je na letnem srečanju evropskega združenja za osteointegracijo (EAO) predstavil raziskavo dveletnega spremljanja bolnikov potem, ko so jim vstavili zobne vsadke. Izvedla sta jo skupaj z Aleksandro Polak, dr. dent. med.
Nad kronične rane z oblogami in celostnim pristopom
»Kronična rana je kompleksen problem, ki terja kompleksno rešitev,« poudarja Skender Veliu, dr. med., spec. kirurg, iz SB dr. Jožeta Potrča Ptuj. Obravnava bolnikov s kroničnimi ranami temelji na konceptu TIME, ki pomeni, da je treba z dna rane odstraniti odmrlo tkivo, nadzirati okužbo rane, skrbeti za njeno ustrezno vlažnost in nadzorovati napredek robov rane.
Do boljšega zdravljenja s kliničnim farmacevtom
Zdravnik je v tim na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva dobil kliničnega farmacevta, na primarni ravni zdravstvenega varstva pa farmacevta svetovalca. Kaj si lahko od tega obeta, piše asist. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. klin. farmacije.
Prsni vsadki povezani z rakom
Ženske s prsnimi vsadki imajo tveganje za razvoj s prsnimi vsadki povezanega anaplastičnega velikoceličnega limfoma, na svoji spletni strani piše Ameriški urad za prehrano in zdravila (FDA). Javnosti ob tem pojasnjujejo, da ne gre za raka dojk, ampak za vrsto ne-Hodgkinovega limfoma
Kirurška obravnava bolnikov s HS
Pri bolnikih s hidradenitisom suppurativo (HS) je velika težava, da predolgo hodijo od zdravnika do zdravnika brez prave diagnoze, je na marčevskem simpoziju o multidisciplinarnem pristopu k zdravljenju HS povedal kirurg Ljupcho Gjorshevski, dr. med., z UKC Ljubljana.
Varnost nikoli ni samoumevna
Ne glede na to, ali je na vojaški misiji, se potepa po svetu s fotoaparatom ali ko novinarko revije pHarmonia pelje z letalom – varnost je za asist. Andreja Strahovnika, dr. med., iz SB Celje na prvem mestu.
Ali lahko zdravimo ali celo napovemo pooperativno nevropatsko bolečino?
Vztrajna pooperativna bolečina je pogosta posledica kirurških posegov. Nevropatska bolečina, inducirana s poškodbo živca, pa je najpogostejši vzrok zanjo. Na podlagi ustreznega modela raziskav bi v prihodnosti lahko napovedali in zdravili vztrajno pooperativno bolečino.
Aktualna revija
