Rak trebušne slinavke – kdaj pomisliti nanj?
Kdaj pomisliti na raka trebušne slinavke, katerega breme se povečuje? Kakšni so znaki in dejavniki tveganja? Kam napotiti bolnika z visokim in kam tistega zelo visokim tveganjem? Odgovore je za preglednico nanizal prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., višji svetnik, predstojnik KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Breme raka trebušne slinavke se povečuje
Bolniki z rakom trebušne slinavke imajo v primerjavi z drugimi bolniki, ki zbolijo za pogostimi raki, eno najslabših preživetij. Epidemiološke napovedi niso spodbudne. Groba incidenčna stopnja se letno poviša za 2,3 %, groba umrljivostna stopnja pa za 1,4 %. Kje stroka vidi priložnost za preobrat in izboljšane izide zdravljenja?
Napredne analize mikrobioma pri diagnostiki KVČB
Čeprav so številne klinične raziskave prepoznale potencial biooznačevalcev črevesnega mikrobioma pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB), ostaja njihova klinična uporabnost omejena. Obsežna kohortna raziskava, predstavljena na kongresu ECCO, predstavlja nove uvide.
Učinek placeba pri bolnikih z ulceroznim kolitisom
Doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana je eden od avtorjev mednarodne metaanalize, ki je ocenjevala učinek placeba pri bolnikih z ulceroznim kolitisom, vključenih v randomizirane klinične raziskave. Kateri dejavniki vplivajo na učinek placeba pri bolnikih? Kako pa dejavnik placeba vpliva na ocenjevanje učinkovitosti bioloških terapij?
Sindrom razdražljivega črevesa pogosto povezan z zlorabami
Sindrom razdražljivega črevesa je ena najpogostejših funkcionalnih črevesnih bolezni. Kateri so sprožilni dejavniki in kako poteka diagnostika? Kakšno je farmakološko zdravljenje in kako pomemben je nefarmakološki pristop? So diete učinkovite? Razlaga prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Sledenje bolnikov s KVČB na napredni terapiji
Terapevtske novosti so pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) pomembno izboljšale možnosti za dolgotrajno remisijo. Da pa bi ta cilj lahko dosegli, moramo obvladovati neželene učinke in variabilnost v odzivu na zdravljenje. Nasvete je zbrala dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Z zdravili povzročena jetrna okvara
Z zdravili povzročena jetrna okvara je v zahodnem svetu vzrok kar 50 % akutnih jetrnih odpovedi. Kateri so najpogostejši vzroki za jetrne okvare pri zdravljenju z zdravili in prehranskih dopolnilih? Kakšen naj bo diagnostični proces ob sumu na z zdravili povzročeno jetrno okvaro in kako ukrepati?
Gastrointestinalna varnost nesteroidnih antirevmatikov
Nesteroidne antirevmatike (NSAR) naj bi redno jemalo kar 8 % populacije, imajo pa tudi neželene učinke, ki se pojavljajo predvsem v gastrointestinalnem (GI) traktu. Kateri so dejavniki tveganja za GI zaplete? Kako je s preventivnimi ukrepi? Kakšna je primerjava varnostnega profila pogosto uporabljanih NSAR? Razlaga Eva Mislej, dr. med., spec. gastroenterologije z UKC Ljubljana.
Vpliv NSAR na prebavila skozi vprašanja
Kakšni izzivi se lahko pojavijo pri zdravljenju z nesteroidnimi antirevmatiki, ko gre za neželene učinke v gastrointestinalnem sistemu? Kakšni so ukrepi v praksi? Hitri test s primerom je pripravila Eva Mislej, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Izzivi in priložnosti v diagnosticiranju PFIC
Doc. dr. Jernej Brecelj, dr. med., spec. pediatrije s KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricistiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana v videu razloži, kdaj pomisliti na progresivno družinsko intrahepatično holestazo (PFIC) in komentira, koliko časa traja, da bolniki pridejo do diagnoze ter kako uspešno je sodobno zdravljenje.
Smernice zdravljenja ulceroznega kolitisa pri odraslih
Bolniki z ulceroznim kolitisom, ki dosežejo tako endoskopsko kot histološko remisijo, imajo bistveno nižje tveganje za ponovni zagon bolezni. Kako heterogenost bolezni in heterogenost bolnikov otežuje doseganje teh dveh ciljev, razlaga dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Podobna biološka zdravila v gastroenterologiji
Pot k uporabi podobnih bioloških zdravil (PBZ) se je začela pred desetimi leti z vključitvijo bolnikov v raziskavo NOR-SWITCH. O dolgoročnih podatkih o varnosti in učinkovitosti PBZ ter uporabi v klinični praksi smo se pogovarjali z dr. Jurijem Hanželom, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Učinkovitost zdravljenja okužb s Helicobacter pylori
Okužba s Helicobacter pylori (H. pylori) je najbolj razširjena okužba na svetu in glavni vzrok za funkcionalno dispepsijo, vnetje želodčne sluznice, razjedo želodca ali dvanajstnika in rak želodca. Obsežna študija s slovensko udeležbo, objavljena letos v znameniti reviji American Journal of Gastroenterology, je proučila, kakšna je učinkovitost različnih shem zdravljenja te okužbe.
Z zdravili povzročena jetrna okvara
Kdaj pomisliti na z zdravili povzročeno jetrno okvaro in kako ravnamo ob sumu? Kakšna je prevalenca? Kateri so ustrezni ukrepi, komu poročati in zakaj je to pomembno? Pojasnjuje Darinka Purg, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z UKC Maribor.
Najpogosteje spregledani simptomi – izkušnje iz prakse
Pregled pogosto spregledanih simptomov in znakov, kar lahko vodi v (pre)pozno diagnozo rakov prebavil, je pripravila Anja Stopar, dr. med., specialistka gastroenterologije z Oddelka za interno medicino SB Slovenj Gradec. Kam usmeriti pogled za prepoznavo malignih sprememb v prebavnem traktu oziroma za njihovo razločevanje od benignih ali akutnih? Kaj v klinični praksi najbolj izstopa?
Ni zadosti na preiskavo pomisliti, treba jo je tudi opraviti
Osnovne laboratorijske preiskave, med njimi preiskava blata na prikrito krvavitev, so dostopna orodja, s katerimi splošni ali družinski zdravnik hitro in enostavno opredeli tveganje za prisotnost raka debelega črevesa in danke. Jožef Kramberger, dr. med., spec. splošne medicine iz ZD Lenart, meni, da lahko na tem področju naredimo še precej več.
Po kateri poti do remisijskega trojčka?
Nabor zdravil za zdravljenje ulceroznega kolitisa se širi. Pridobitve napovedujejo učinkovitejše in varnejše zdravljenje, a klinikom nalagajo precej zahtevnih novih odločitev. Doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, je strnil vprašanja glede izbire in sosledja zdravil, pa tudi glede ciljev zdravljenja, na katera še nimamo odgovorov.
Kateri cilj zdravljenja je optimalen pri ulceroznem kolitisu?
Nabor zdravil za zdravljenje ulceroznega kolitisa se ponovno širi. O dobrodošlih novostih in odprtih vprašanjih v klinični praksi je spregovoril doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., specialist gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Izpostavil je kongres ECCO, kjer so razpravljali tudi o tem, kako uspešni bomo v prihodnosti pri doseganju najbolj ambicioznih ciljev zdravljenja.
Od ocenjevanja do zmanjševanja bremena fekalne nuje
Nuja po odvajanju blata ali fekalna nuja je poleg driske in bolečin v trebuhu eden najpogostejših in najbolj podcenjenih simptomov ulceroznega kolitisa. Katera orodja uporabiti za enostavno in učinkovito oceno stopnje fekalne nuje? Kako lahko sistematičen vpogled v simptomatiko olajša terapevtske odločitve?
Zunajčrevesne manifestacije kronične vnetne črevesne bolezni
Zunajčrevesne manifestacije se lahko pri četrtini bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo pojavijo še pred nastopom črevesnih simptomov. Kako brez specifičnih terapevtskih biooznačevalcev za zunajčrevesne simptome izberemo ustrezno protivnetno in simptomatsko zdravljenje? Novosti tega področja povzema hitri test.
Aktualna revija
