Zdravljenje AD z lokalno terapijo skozi vprašanja
Kako pristopiti k zdravljenju blagega ali zmernega atopijskega dermatitisa (AD)? Kako uporabiti indiferentne negovalne pripravke in lokalna imunomodulatorna zdravila? Zakaj je smiselno proaktivno zdravljenje? Preverite v kratkem kvizu, ki ga je recenziral asist. Bor Hrvatin Stančič, dr. med.
Zdravljenje aken napreduje
Kakšna je pri njihovi obravnavi vloga družinskega zdravnika, pediatra, ginekologa in endokrinologa? Kako naj se opredelimo do komplementarnih metod zdravljenja aken, dokler zanje še ni uradnih priporočil? Odgovarja asist. Špela Šuler Baglama, dr. med., specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana in Medicinskega centra Dermatologija.si.
Bakteriofagna terapija pri zdravljenju okužb ran
Prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, je na kongresu Evropskega združenja za dermatovenerologijo (EADV) predstavila zelo aktualno področje (bakterio)fagov. Osredotočila se je na uporabnost fagne terapije pri zdravljenju ran in z njimi povezanih bakterijskih okužb. Kako blizu smo klinični praksi?
Sistemsko brez injekcij
Zmerne do hude oblike luskavice so zaradi individualne narave bolezni veliko breme tako za bolnike kot za zdravstveni sistem. Peroralne terapevtske možnosti ponujajo dobrodošlo in do bolnikov prijazno alternativo, ki danes po učinkovitosti v nekaterih primerih že konkurira biološkim terapijam. Kakšne peroralne možnosti za odrasle so trenutno na voljo pri nas in kakšne prednosti prinaša razvoj novih zdravil?
Vpliv uživanja prehranskih dodatkov na strukturo kože
Ali uživanje kolagena, vitamina C in hialuronske kisline res lahko pozitivno vpliva na staranje kože? V raziskavi, ki je potekala v Sloveniji na VIST-Fakulteti za aplikativne vede, so proučili njihov vpliv in svoje ugotovitve objavili letos junija v mednarodni reviji Nutrients.
So kardiometabolne pridružene bolezni manifestacija AD?
Klinično sliko atopijskega dermatitisa (AD) spremlja vrsta pridruženih bolezni, podatki o kardiometabolnih pridruženih boleznih pa so trenutno še nedosledni. V debati na kongresu EADV smo slišali dva vidika – dr. Carmen Maria Salavastru, dr. med., je zagovarjala pozitivno povezavo kardiometabolnih pridruženih bolezni kot manifestacije AD, medtem ko je prof. dr. Andreas Wollenberg, dr. med., menil, da te pridružene bolezni kažejo le povezavo z AD in niso manifestacija bolezni.
Vloga metabolomike pri razumevanju kožnih bolezni
Kaj vemo o kožnem metabolomu in njegovem vplivu? Kljub temu, da je raziskav malo, njihovi dokazi ponujajo pomembne nove uvide v delovanje kože in razvoj kožnih bolezni. Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z UKC Ljubljana, je strnila dosedanja spoznanja in izpostavila povezavo metabolomike z atopijskim dermatitisom.
Poskus z diskretno izbiro: katere lastnosti terapije bolnikom pretehtajo?
Na letošnjem kongresu RAD (Revolutionizing atopic dermatitis) je bila predstavljena zanimiva raziskava, v kateri so iskali odgovor na to, katere lastnosti zdravljenja bolnikom z atopijskim dermatitisom pomenijo največ. Odkrili so tri preferenčne skupine.
Novejše biološke terapije pod drobnogledom
IL-17 in IL-23 sta znana mediatorja v patogenezi luskavice in zato tarča najnovejših zelo učinkovitih terapij za zdravljenje zmerne do hude oblike luskavice. Nabor zaviralcev narašča, čedalje več pa je tudi podatkov o varnosti in učinkovitosti iz resničnega sveta.
Od teorije k praksi: prepoznate vse?
Kako prepoznati melanom, za katerega je značilna vertikalna rast in hitro zasevanje? Na kateri tip melanoma pomisliti pri starejših bolnikih na koži obraza? Kateri tip se značilno pojavlja na koži dlani in podplatov? Kako razločiti najpogostejše »posnemovalce« melanoma? V sodelovanju z dr. Liljano Mervic, dr. med., spec. dermatovenerologije s Klinike Doktor24, smo pripravili praktični slikovni kviz.
O bolj in manj znanih škodljivih učinkih UV-sevanja
Človek nima čutila za zaznavanje UV-sevanj in njihovo delovanje zaznamo prek odloženih posledic, ki se klinično izrazijo vidne očem, poudarja prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz SB Celje. Kateri škodljivi učinki so tako v laični kot tudi v strokovni javnosti še premalo ozaveščeni?
Zaživel register za atopijski dermatitis
Registru za luskavico se je aprila letos pridružil še register za atopijski dermatitis. Kot je pojasnila idejna vodja in upraviteljica registra doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije, je glavni namen registra olajšati delo vsem dermatologom, ki predpisujejo nova zdravila, hkrati pa zmanjšati obremenitev obeh alergoloških konzilijev. V videu predstavi potek razvoja registra, njegove glavne komponente, prikaže pa tudi uporabo registra v praksi.
Do 80 % oseb pod vplivom kortikofobije
Pretiran in brezpredmeten strah pred kortikosteroidi, ki vodi v opustitev zdravljenja, je vse pogosteje opažen v dermatoloških ambulantah. Asist. dr. Tanja Prunk Zdravković, dr. med., doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., Maja Benko, dr. med., in doc. dr. Mateja Rakuša so preverjale, kako razširjen je med slovenskimi bolniki z atopijskim dermatitisom in luskavico ter kje je njegov izvor.
Zaživel register za atopijski dermatitis
Registru za luskavico se je aprila letos pridružil še register za atopijski dermatitis. Kot je pojasnila idejna vodja in upraviteljica registra doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije, je glavni namen registra olajšati delo vsem dermatologom, ki predpisujejo nova zdravila, hkrati pa zmanjšati obremenitev obeh alergoloških konzilijev. V videu predstavi potek razvoja registra, njegove glavne komponente, prikaže pa tudi uporabo registra v praksi.
Več pozornosti posvetimo posledicam pasavca
Nevropatska bolečina, ki poteka po dermatomu in se pojavlja vsaj 90 dni od akutnega izbruha izpuščaja, je lahko kompleksna in težko obvladljiva. Doc. dr. Jasmina Markovič Božič, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine iz UKC Ljubljana, je poudarila, da običajni neopioidni analgetiki proti tej vrsti bolečine niso učinkoviti.
Dejavniki tveganja za nastanek treh najpogostejših kožnih rakov
Kateri dejavniki tveganja imajo dokazano vlogo pri nastanku melanoma, bazalnoceličnega karcinoma in ploščatoceličnega karcinoma? Strnjenje informacije je v preglednici pripravila Špela Šuler Baglama, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Večje breme raka in še večje zanimanje za preventivne programe
Kakšne so posledice vse večjega zanimanja ljudi za preventivne preglede ob dejstvu, da število dermatologov stagnira ali celo upada? O zelo aktualnih dilemah in možnostih še boljšega sodelovanja s specialisti družinske medicine je v Šoli prepoznavanja kožnih znamenj in tumorjev govoril prim. Boris Kralj, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatološke ambulante Boris Kralj.
Spremljanje bolnikov z rakom se spreminja
Kako pristopiti k reorganizaciji sledenja bolnikov po zaključenem onkološkem zdravljenju? Kakšno vlogo bi lahko prevzeli družinski zdravniki in kakšnih prednosti se lahko nadejamo ob prihajajočih nujnih spremembah? Po zaključku 35. Onkološkega vikenda je možnosti nanizala doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije, zaposlena na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Kaj je novega v priporočilih za obravnavo bolnikov z melanomom?
Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., v. svet., spec. dermatovenerologije predstavi ključno spremembo v novih priporočilih za obravnavo bolnikov z melanomom – spremljanje bolnikov. Poudari pa tudi, kaj je še pomembno sporočiti bolnikom.
Aktualna revija
