Srčno-žilne bolezni so še vedno najpogostejši vzrok smrti tako v Evropi, kjer povzročijo skoraj polovico vseh smrti, kot tudi v Sloveniji, kjer povzročijo 32 odstotkov smrti med moškimi in 45 odstotkov med ženskami, skupaj pa 7.380 smrti na leto. Te bolezni so tudi eden od najpogostejših vzrokov zgodnje umrljivosti, saj povzročijo kar 31 odstotkov zgodnjih smrti med moškimi in 26 odstotkov med ženskami. Zelo pa vplivajo tudi na kakovost življenja in so najpogostejši vzrok invalidnosti. Njihovo zdravljenje pomeni izjemno veliko finančno obremenitev ne le zdravstvenega sistema, ampak celotnega nacionalnega gospodarstva. Ocenjuje se, da za zdravljenje srčno-žilnih bolezni v Evropi na leto porabimo 200 milijard evrov.
Velik delež srčno-žilnih bolezni lahko pripišemo dejavnikom tveganja, ki jih znamo vsaj nadzirati, če že ne povsem odstraniti. Nedvomno bi že samo z izkoreninjenjem kajenja drastično izboljšali epidemiološko situacijo. Znano je namreč, da lahko v populaciji 50 odstotkov srčno-žilnih smrti pripišemo kajenju tobaka in od 20 do 30 odstotkov telesni nedejavnosti. Seveda na potek bolezni vplivajo tudi neurejen krvni tlak, slabo nadzorovana sladkorna bolezen, dislipidemije in podobno. Za obvladovanje dejavnikov tveganja sta ključna bolnikova zavzetost za zdravljenje in njegovo sodelovanje.
A kako to doseči? V zadnjih letih je bilo narejenih več anket, ki so pokazale, da bolniki zelo zaupajo zdravniškim nasvetom. Težava je v tem, da bi morali zdravniki bolnike spodbujati zelo pogosto, za kar pa nimajo niti časa niti možnosti. Deloma se poskuša to izboljšati z uvedbo referenčnih ambulant. Prepričan pa sem, da lahko daleč najuspešneje spodbuja bolnike nekdo, ki se je sam spopadel z enakimi tegobami – to so društva bolnikov in prostovoljci. S sočasnim delovanjem društev bolnikov v tesni navezi z zdravniki in njihovimi strokovnimi združenji je mogoče v prihodnje bistveno izboljšati epidemiološko situacijo in zmanjšati breme kroničnih nenalezljivih bolezni – zlasti srčno-žilnih.
Velik izziv za laična in strokovna društva je ozaveščanje in opolnomočenje bolnikov s srčnim popuščanjem. Čeprav številni podatki govorijo o tem, da na primer napredovalo srčno popuščanje bolnikom povzroča večje gorje in krajše preživetje kot številna rakava obolenja, je ozaveščenost na tem področju med prebivalstvom izrazito slaba. Kako si to razložiti?
Možen odgovor daje nedavna raziskava, ki so jo izpeljali na Švedskem. Udeležence so zaprosili, da likovno prikažejo, na kaj pomislijo in kako bi opisali svoje občutke, ko jim kdo omeni rakavo oziroma srčno-žilno bolezen. Odgovori so bili presenetljivi. Velika večina vprašanih je rak povezovala s trpljenjem, bolečino, obupom, brezizhodnostjo. Barvi, ki so ju ob tem uporabili, sta bili siva in črna. Ob srčno-žilni bolezni pa so pomislili na dobro hrano, pitje, kajenje, uporabili so pisane in svetle barve. Medtem ko so rakave bolezni povezovali s trpljenjem, so srčno-žilne bolezni povezovali z radoživostjo in ljudmi, ki jim nič ne manjka in so si pravzaprav za vse tegobe, ki jih tarejo, krivi sami. Tako prepričanje bo treba spremeniti, če želimo, da se bodo ogroženi zavedali nevarnosti in se resno lotili zdravljenja.
Aktualna revija
