Smernice ESC: ocena klinične verjetnosti obstruktivne koronarne arterijske bolezni in možne kombinacije zdravljenja angine pektoris
Pri diagnosticiranju kroničnega koronarnega sindroma (KKS) je lahko v pomoč ocena klinične verjetnosti obstruktivne koronarne arterijske bolezni (KAB). Infografika prikazuje način ocenjevanja KAB in priporočila za antianginsko terapijo pri bolnikih s KKS. Vsebino je recenziral asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine, KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Aktualni koledar cepljenja otrok
Predstavljamo aktualni koledar cepljenja otrok - kdaj in kako cepiti v prvem in drugem letu starosti, katera so ostala priporočena cepljenja od 6. do 24 (ali 32. tedna), kako poteka cepljenje pred vstopom v šolo in v šolskem obdobju. Vsebino je recenziral Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo.
Primerjalna biološka uporabnost tablet z ibuprofenom
Predstavljamo raziskavo, ki kaže, kako se spreminja plazemski profil za farmacevtsko obliko ibuprofena s takojšnjim in podaljšanim sproščanjem. Kako na profil plazemskih koncentracij vpliva zaužitje s hrano? Podatke komentira prof. dr. Mojca Kerec Kos, mag. farm.
(Pre)poznate narkolepsijo?
Narkolepsija je redka motnja spanja, ki v Evropi prizadene 2 do 5 ljudi na 10.000 prebivalcev. Pogosto se pojavi v mladostni dobi. Gre za kronično bolezen, pri kateri lahko z ustreznim zdravljenjem bistveno zmanjšamo ali povsem odpravimo simptome. Kateri so njeni ključni simptomi in znaki?
Novi načini zdravljenja migrene
"Pri zdravljenju migrene iščemo ravnovesje med učinkom zdravljenja, neželenimi učinki in sočasno uporabljenimi zdravili. Pri tem so meje med akutnim in preventivnim zdravljenjem vse bolj zabrisane, je povedala prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., spec. nevrologije in pregledno predstavila obe zdravljenji.
Priporočila za doseganje ciljnih vrednosti LDL-holesterola
Kakšne so ciljne vrednosti LDL-holesterola glede na oceno ali izračun tveganja SCORE2 oziroma SCORE-OP? Kako pa pri osebah s kronično ledvično boleznijo, družinsko hiperholesterolemijo ter pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2? Usmeritve sta v preglednici strnila dr. Jerneja Tasič, dr. med., in Kevin Pelicon, dr. med.
Novejše biološke terapije pod drobnogledom
IL-17 in IL-23 sta znana mediatorja v patogenezi luskavice in zato tarča najnovejših zelo učinkovitih terapij za zdravljenje zmerne do hude oblike luskavice. Nabor zaviralcev narašča, čedalje več pa je tudi podatkov o varnosti in učinkovitosti iz resničnega sveta.
Komorbidnosti bolnikov z astmo in kratke usmeritve za napotovanje bolnikov
Kdaj govorimo o problematični in kdaj o hudi astmi? Kako pristopiti k obravnavi? Kdaj bolnika napotiti v specialistično ambulanto? Na ta in druga vprašanja v povezavi z astmo je v preglednici odgovorila izr. prof. dr. Sabina Škrgat, dr. med, spec. interne medicine in pnevmologije.
Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v ambulanti družinskega zdravnika
Kako obravnavati bolnike s sumom na pljučno hipertenzijo v ambulanti družinske medicine? Kako ustrezno napotiti bolnike k specialistu na terciarno obravnavo? Kdaj je potrebno opraviti ultrazvok srca? Algoritem obravnave sta pripravili doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije in asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v interni medicini
Kako diagnostično ukrepati ob sumu na pljučno hipertenzijo? Ključne korake so v algoritmu nanizale asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine, doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije, obe s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, ter doc. dr. Katja Prokšelj, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Klinična pot bolnika z IgAN
Kako poteka obravnava bolnika s sumom na IgA-nefropatijo (IgAN) v ambulanti družinske medicine (ADM)? Kakšna je klinična pot bolnika od napotitve k nefrologu? Algoritma obravnave v ADM in na specialistični ravni je pripravila dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Dejavniki tveganja za nastanek treh najpogostejših kožnih rakov
Kateri dejavniki tveganja imajo dokazano vlogo pri nastanku melanoma, bazalnoceličnega karcinoma in ploščatoceličnega karcinoma? Strnjenje informacije je v preglednici pripravila Špela Šuler Baglama, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Imunsko pogojeni neželeni učinki v ADM in dermatološki ambulanti
Klinična slika neželenih učinkov zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT), ki predstavljajo enega izmed temeljev onkološkega zdravljenja, je raznolika in odvisna od prizadetega organskega sistema. Kako ukrepa družinski zdravnik? Kdaj je potrebno dermatološko zdravljenje? Kdaj je čas za hospitalizacijo? Odgovore poiščite v preglednici.
Od ocenjevanja do zmanjševanja bremena fekalne nuje
Nuja po odvajanju blata ali fekalna nuja je poleg driske in bolečin v trebuhu eden najpogostejših in najbolj podcenjenih simptomov ulceroznega kolitisa. Katera orodja uporabiti za enostavno in učinkovito oceno stopnje fekalne nuje? Kako lahko sistematičen vpogled v simptomatiko olajša terapevtske odločitve?
Priporočila za obravnavo dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni
Sistemsko vnetje, prisotno pri psoriatični bolezni, vodi v številna pridružena stanja, med katerimi izstopajo bolezni srčno-žilnega sistema. Sistematično presejanje in obvladovanje dejavnikov tveganja bi bilo zato smiselno pri vseh bolnikih s postavljeno diagnozo, meni doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med. Preverite, katere parametre bi bilo smiselno intervalno spremljati.
Aktualna revija
