Na začetku in na koncu poti
Marko Možina, dr. med., spec. družinske medicine, zaposlen v mobilni paliativni enoti Splošne bolnišnice Jesenice in v ambulanti Šubic v Gorenji vasi, razpravlja o izzivih, s katerimi se srečujejo bolniki s pljučnim rakom, ter o tem, kako jim pomagati živeti kljub neozdravljivi bolezni. Poudarja, da lahko bolniki kljub težki diagnozi dosežejo boljšo kakovost življenja, če jih skozi bolezen aktivo spremljamo in v obravnavo zgodaj vpeljemo tudi načela paliativne oskrbe.
Indikacije za uporabo kanabinoidov v paliativi so zelo omejene
Kakšne so indikacije za uporabo kanabinoidov v paliativni oskrbi onkoloških bolnikov? Kdaj se lahko uporabljajo kot dodatna terapija? Odgovarja asist. dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., spec. internistične onkologije in vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo z Onkološkega inštituta Ljubljana. Predstavljamo pa tudi rezultate slovenske analize o stališčih do uporabe konoplje za samozdravljenje pri bolnikih s pljučnim rakom.
Nezadovoljen bolnik je recept za neadherenco
Jasna informacija in zaupanje sta bistvenega pomena za dobro adherenco bolnikov pri zdravljenju kronične bolečine z zdravili. Če bolnika pustite samega z zdravili, je veliko večja verjetnost, da bo opustil terapijo, poudarja Božena Jerković Parać, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine iz SB Slovenj Gradec.
Prilagodljive vedenjske intervencije za obravnavo debelosti
Vedenjske intervencije za izgubo telesne teže se v klinični praksi težko izvajajo. Rešitve, ki bi omogočale zgolj vodenje prek e-zdravja (denimo aplikacije na pametnih telefonih), bi lahko pomenile učinkovit ukrep na ravni populacije.
Novosti v obravnavi MS
Največji kongres o multipli sklerozi (MS) na svetu, ECTRIMS, je septembra v Köbenhavn privabil 8500 udeležencev. Ena najbolj pričakovanih predstavitev je bila o posodobitvi diagnostičnih meril za MS, vidno mesto pa so organizatorji namenili tudi novim orodjem za lažje napovedovanje poteka MS. Opozorili so na terapevtsko zapostavljenost žensk v rodni dobi in predstavili zadnja dognanja o vlogi vitamina D pri zgodnji fazi MS.
Antibiotiki in tveganje za nevrorazvojne motnje pri otrocih
Nevrorazvojne motnje pri otrocih so pomemben javnozdravstveni izziv, saj imajo dolgoročne posledice za življenje posameznikov in celotno družbo. Njihova globalna razširjenost, vključno z motnjami avtističnega spektra, vztrajno narašča.
Minljivost
Jeseni, ko je ležernih dopustniških dni nepreklicno konec, se rado zgodi, da nas posrka vrtinec vsakdanjih obveznosti, iz katerega ni videti izhoda. Znajdemo se na tanki meji med tem, da obvladujemo svoj čas, in tem, da čas obvladuje nas. Čas za branje postane redka dobrina. A prav knjige, ki govorijo o času, nam pomagajo razumeti, da čas kljub vsem našim naporom, da bi mu gospodovali, ...
Nespečnež ali ekstremen večerni kronotip?
Kako skrbeti za dobro higieno spanca? Zakaj so pomembni cirkadiani ritmi pri človeku? Kako strašljive so posledice izmenskega dela pri zdravstvenih delavcih in kakšen vpliv na telo imajo nočna dežurstva? Odgovore je nanizal 3. simpozij o spalni apneji, ki ga je organizirala Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Nefropatija IgA – izzivi in obeti v obravnavi
»Nefropatija IgA pravzaprav pomeni glomerulonefritis IgA, vendar posledično ob prizadetosti glomerula pride do prizadetosti celotnega nefrona, zato na splošno govorimo o nefropatiji IgA,« bolezen predstavlja doc. dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., spec. interne medicine in spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Smernice zdravljenja ulceroznega kolitisa pri odraslih
Bolniki z ulceroznim kolitisom, ki dosežejo tako endoskopsko kot histološko remisijo, imajo bistveno nižje tveganje za ponovni zagon bolezni. Kako heterogenost bolezni in heterogenost bolnikov otežuje doseganje teh dveh ciljev, razlaga dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
»Sestavljeni« smo iz vseh bolnikov, ki smo jih kadarkoli srečali
Vita Andreja Mesarič, dr. med., mlada specialistka ginekologije in porodništva, zaposlena na KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je trenutno na dodatnem izobraževanju iz fetalne medicine na Fetal Medicine Foundation, ki deluje v sklopu univerzitetne bolnišnice King‘s College v Londonu. Pravi, da je neizmerno srečna in hvaležna, ker je našla to, kar jo najbolj veseli delati. Kljub trenutnim sistemskim izzivom, ki spremljajo zdravniški poklic.
Sporočanje slabe novice
»Mi prinašamo novice, ki trajno spreminjajo življenje. Sporočamo, da se je žena spremenila v vdovo, da je mama ostala brez sina, da smo potrdili maligno bolezen z zelo slabo prognozo. Zavedati se moramo pomembnosti trenutka in pomembnosti načina posredovanja teh sporočil svojim bolnikom in njihovim svojcem,« je povedala prim. Simona Repar Bornšek, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana.
Wilsonova bolezen
Wilsonova bolezen je redka dedna motnja presnove bakra. Normalno se baker izloča z žolčem, pri bolnikih z Wilsonovo boleznijo pa je ta proces moten, kar vodi do toksičnih učinkov kopičenja bakra in okvare organov. Če bolezni ne prepoznamo in je ne zdravimo pravočasno, lahko pride do ireverzibilne okvare organov in posledično lahko tudi do smrti. Kdaj torej pomisliti na Wilsonovo bolezen?
Dolgoročna korist zgodnjega intenzivnega zdravljenja SB2
Intenzivno uravnavanje krvnega sladkorja čimprej po odkritju sladkorne bolezni tipa 2 (SB2) pomembno zniža tveganje za zaplete te bolezni za skoraj vse življenje, je pokazalo nadaljnje dolgoročno spremljanje bolnikov iz raziskave UK Prospective Diabetes Study (UKPDS). Ta ugotovitev je bila nedavno objavljena v reviji Lancet.
Kako bomo zdravili raka po kongresu ESMO 2024
Letni kongres Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO), ki je septembra potekal v Barceloni, je znova prikazal prelomne dosežke v zdravljenju različnih vrst raka. Predstavljeni so bili novi in posodobljeni rezultati kliničnih raziskav faz II in III, ki že vplivajo na klinično prakso in izboljšujejo izide zdravljenja bolnikov.
Novosti letošnjega programa cepljenja
O izzivih in priložnosti za izboljšanje precepljenosti otrok in odraslih v Sloveniji smo se pogovarjali z Nadjo Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je predstavila tudi novosti letošnjega programa cepljenja. Poudarja, da je za izboljšanje precepljenosti pomembno, da so vsi zdravstveni delavci zagovorniki cepljenja.
Zgodnje specialistično zdravljenje astme in KOPB
V svetu približno 70 % ljudi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) ali astmo nima postavljene diagnoze in zato tudi niso zdravljeni. V kanadski raziskavi, objavljeni v reviji NEJM, so potrdili, da se z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem KOPB in astme pri pulmologu zmanjša potreba po nadaljnjih zdravstvenih storitvah zaradi bolezni dihal.
40 odstotkov oseb s SB ima presnovni sindrom
Presnovni sindrom je skupek soobolevnih stanj, vključno z debelostjo, arterijsko hipertenzijo ter moteno presnovo ogljikovih hidratov in lipidov. Kako pristopiti k obravnavi tega sindroma in katere intervencije imamo na voljo? Kakšna je njegova povezava s sladkorno boleznijo (SB), ki povišuje tveganje za razvoj tega sindroma?
Podobna biološka zdravila v gastroenterologiji
Pot k uporabi podobnih bioloških zdravil (PBZ) se je začela pred desetimi leti z vključitvijo bolnikov v raziskavo NOR-SWITCH. O dolgoročnih podatkih o varnosti in učinkovitosti PBZ ter uporabi v klinični praksi smo se pogovarjali z dr. Jurijem Hanželom, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Covid-19 ostaja pomemben vzrok za hospitalizacijo
»Trenutno je prevladujoča različica virusa SARS-CoV-2 še vedno omikron s svojimi podrazličicami; te se hitro spreminjajo, ne spreminjajo pa bistveno poteka bolezni. Vsaka nova podrazličica je bolj izmuzljiva imunskemu sistemu, zato je število okužb večje,« razlaga doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
KLB: po dobrem desetletju nove smernice
Po oddaljenem letu 2012 so bile letos predstavljene posodobljene smernice KDIGO za oceno in zdravljenje kronične ledvične bolezni (KLB). Njihove glavne poudarke je na 31. srečanju sodobne medicine predstavila asist. dr. Barbara Vajdič Trampuž, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana.
Odmevno s kongresa ADA
Izsledki, predstavljeni na letošnjem srečanju Ameriškega diabetološkega združenja (ADA), so zelo obetavni in bodo v prihodnosti najverjetneje izboljšali urejenost glikemije pri sladkorni bolezni, ob tem pa bodo poleg dolgoročne dobre ureditve glikemije omogočili tudi zaščito tarčnih organov ter razbremenitev oseb s sladkorno boleznijo pri vodenju in spremljanju bolezni.
Pripravljeni na novo ponovitev bolezni
Največji izziv pri zdravljenju limfoma plaščnih celic so pogoste ponovitve, a je na vidiku precej novih, izboljšanih možnosti zdravljenja. Vpogled v zdravljenje danes in jutri je ponudila Milica Miljković, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Migrena postaja vse bolj obvladljiva
Po dolgem času več kot 30 let, odkar so v redno prakso prišli triptani, so zdaj pri nas na voljo tudi zdravila, ki zavirajo delovanje CGRP (angl. calcitonin gene-related peptide; peptid, povezan z genom za kalcitonin). Ta zdravila, poudarja asist. dr. Matija Zupan, dr. med., spec. nevrologije s KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo UKC Ljubljana, so razširila možnosti zdravljenja bolnikov z migreno.
Akutna IMK v zadnjem možganskem povirju
V reviji Journal of Stroke and Cerebrovascular Diseases smo skupaj s kolegi iz Maastrichta objavili sistematični pregled in metaanalizo zdravljenja akutne ishemične možganske kapi (IMK) v zadnjem možganskem povirju z intravensko trombolizo. Kateri bolniki so imeli boljši izhod zdravljenja?
Aktualna revija
